V skladu s 4., 9. in 13. členom Zakona o društvih (UL. RS št.61/06) ter v skladu z Zakonom o invalidskih organizacijah (UL. RS št. 108/02) je občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, dne  30.3.2010 sprejel spremembe in dopolnitve Pravil Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica tako, da je v prečiščenem besedilu sprejel naslednja

P R A V I L A

Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica

SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: društvo) je invalidsko društvo, katerega namen je prostovoljno in neodvisno in enakopravno združevanje interesno povezanih slepih in slabovidnih oseb, da ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo posebne potrebe slepih in slabovidnih. Društvo zastopa interese slepih in slabovidnih na lokalni ravni.

 

Društvo deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva in drugih področjih, če si po določilih posebnih predpisov pridobi tak status.

2. člen

 

S temi pravili člani društva določijo ime in sedež društva, namen, cilje in naloge, članstvo, organiziranost, pristojnosti in naloge organov, zastopanje, financiraje, zagotavljanje javnosti dela, nadzorstvo nad razpolaganjem s premoženjem in finančnimi sredstvi in način prenehanja društva.

3. člen

 

Ime društva je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica.

 

Sedež društva je v Novi Gorici, Ulica Gradnikove brigade 33, 5000 Nova Gorica.

 

Društvo lahko uporablja tudi skrajšano ime, ki glasi: MDSS Nova Gorica.

4. člen

 

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

Pravno in poslovno sposobnost je pridobilo z vpisom v register pri pristojnem Upravnem organu in je sedaj vpisano v register društev pri Upravni enoti Nova Gorica.

5. člen

 

V društvo se s pristopno izjavo po načelu prostovoljnosti, samostojnosti in neprofitnosti združujejo slepe in slabovidne osebe s prirojeno ali pridobljeno okvaro vida (lahko tudi gluhoslepe osebe), zaradi česar ne morejo delno ali v celoti zadovoljevati osebnih, družinskih in družbenih potreb v okolju v katerem živijo.

 

V društvu zadovoljujejo posebne potrebe in interese po druženju, po skupnih aktivnostih in posebnih socialnih ter drugih programih in storitvah za slepe in slabovidne.

6. člen

 

V društvo se lahko včlani slepa ali slabovidna oseba,  ki je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji in ima takšno stopnjo okvare vida, kot jo določa definicija slepote in slabovidnosti za Republiko Slovenijo in sicer :

 

SLABOVIDNOST:

 

1. vidna ostrina od 0,3 do 0,1

2. vidna ostrina manj od 0,1 do 0,05 (prsti na 3 m) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.

 

SLEPOTA (izguba vida nad 95%):

 

1. vidna ostrina manj od 0,05 ( prsti 3 m) do 0,02 ( prsti 1,5 m) ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5-10 stopinj ne glede na ostrino vida

2. vidna ostrina manj od 0,02 ( prsti 1,5 m) do zaznavanja svetlobe ali zoženosti vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj ne glede na ostrino vida

3. vidna ostrina 0 (amaurosis) - dojem svetlobe negativen.

 

Med slepe in slabovidne osebe se štejejo tudi gluhoslepe osebe.

7. člen

 

Območje delovanja društva so območja naslednjih občin:

1. Mestna občina Nova Gorica,

2. Ajdovščina,

3. Vipava,

4. Miren-Kostanjevica,

5. Brda,

6. Kanal ob Soči,

7. Cerkno,

8. Tolmin,

9. Kobarid,

10. Bovec,

11. Idrija,

12. Šempeter-Vrtojba,

13. Renče-Vogrsko.

8. člen

 

Društvo ima pečat okrogle oblike s premerom 20 mm in 29 mm. Na zunanjem robu je vtisnjeno ime društva, v sredini pa znak, ki simbolizira slepe in slabovidne. Pečati so oštevilčeni.

 

Znak društva simbolizira slepega in slabovidnega tako, da je črni krog delno zgoraj osvetljen s plamenico, ki osvetljuje tudi odprto Braillovo knjigo.

9. člen

 

Društvo predstavlja in zastopa predsednik društva.

 

Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik.

10. člen

 

Društvo praznuje mednarodni dan invalidov, dan bele palice, teden slepih in slabovidnih in obeležuje druge pomembne dogodke.

11. člen

 

Društvo je včlanjeno v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza).

 

Društvo se združuje v Zvezo zaradi uresničevanja skupnih ciljev in izvrševanja določenih nalog, ki jih Zveza enotno izvaja za vse slepe in slabovidne.

 

Društvo sodeluje tudi z drugimi organizacijami, društvi, interesnimi in strokovnimi združenji, državnimi organi in organi lokalnih samoupravnih skupnostih, preko katerih zadovoljuje potrebe slepih in slabovidnih.

 

DEJAVNOST DRUŠTVA

 

12. člen

 

Društvo deluje po načelih prostovoljnosti, samostojnosti, nepridobitnosti, demokratičnosti, humanosti in enakopravnosti.

 

Društvo se ne zavzema za politične cilje in ni vezano na nobeno politično stranko, vero, sekto ali kakršnokoli drugo obliko organiziranja, ki ni v skladu s cilji in nalogami društva.

13. člen

 

Osnovni cilji društva so pomoč slepim in slabovidnim zaradi njihovih posebnih potreb pri doseganju kakovosti življenja, zlasti: uveljavljanje človekovih pravic, nediskriminacija, enake možnosti, vzpodbujanje slepih in slabovidnih za opiranje na lastne moči in sposobnosti ter ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo slepih in slabovidnih. V ta namen društvo izvaja posebne socialne in druge programe in opravlja določene storitve za zadovoljevanje potreb slepih in slabovidnih na način, da se lahko slepi in slabovidni čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v okolje.

14. člen

 

Društvo deluje po programu, ki ga za vsako koledarsko leto določi Izvršni odbor na podlagi smernic občnega zbora.

15. člen

Za dosego svojih ciljev opravlja društvo v skladu z veljavnimi predpisi naslednje naloge:

1. odkriva in včlanjuje slepe in slabovidne osebe;

2. ugotavlja interese in zagovarja potrebe slepih in slabovidnih na vseh področjih njihovega življenja;

3. vzpodbuja, usposablja in omogoča ter organizira medsebojno pomoč in sodelovanje med slepimi in slabovidnimi (samopomoč) ter vzpodbuja in usposablja njihove svojce in prostovoljce za delo s slepimi in slabovidnimi;

4. načrtuje, organizira in izvaja programe, ki slepim in slabovidnim omogočajo bolj aktivno sodelovanje in pripomorejo k odstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu življenju ter programe za preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic okvare vida (usposablja za aktivno življenje in delo, organizira prevoze, izvaja osebno asistenco in fizično pomoč, nudi dnevno varstvo slepih in slabovidnih, organizira in izvaja psihosocialno in učno pomoč slepim in slabovidnim otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, izvaja spremljanje, organizira in izvaja rehabilitacijske programe za slepe in slabovidne, nudi pomoč slepim in slabovidnim z dodatnimi motnjami, informira in podobno);

5. aktivno deluje in sodeluje pri razvijanju, organiziranju in izvajanju programov, projektov, seminarjev in delavnic na naslednjih področjih:

- sociale,

- zdravstvene preventive,

- izobraževanja in usposabljanja,

- kulture in umetnosti,

- športa in rekreacije,

- zaposlovanja,

- informacijsko komunikacijske tehnologije,

- socialne varnosti;

6. spremlja in proučuje problematiko usposabljanja, izobraževanja, rehabilitacije, zaposlovanja slepih in slabovidnih, predlaga ustrezne ukrepe ter izvaja ustrezne aktivnosti za reševanje teh potreb;

7. spremlja in proučuje problematiko socialnega varstva, predlaga ustrezne ukrepe ter izvaja za to potrebne aktivnosti;

8. organizira in izvaja socialno pomoč, nudi individualno in osebno pomoč in pomoč družini na domu ter druge socialne storitve za slepe in slabovidne in za njihove družine;

9. organizira in izvaja učenje računalništva ter pri tem sodeluje tudi z drugimi organizacijam;

10. pridobiva, upravlja in oddaja neprofitna najemna stanovanja in organizira ter vodi stanovanjsko skupnost za slepe in slabovidne;

11. najema prostore za izvajanje svojih aktivnosti;

12. razvija socialne spretnosti slepih in slabovidnih in njihovo informiranost na različnih področjih življenja;

13. predstavlja, varuje in uveljavlja pravice slepih in slabovidnih;

14. samostojno in preko Zveze oz. drugih organizacij nabavlja, posreduje, prodaja in posoja tehnične pripomočke, ki so slepim in slabovidnim potrebni v vsakdanjem življenju, za izobraževanje, usposabljanje, zaposlitev;

15. samostojno in preko Zveze oz. drugih organizacij zagotavlja knjige, časopise in druge publikacije v brajevi pisavi, zvočnem zapisu, v povečanem tisku, računalniškem zapisu in drugih tehnikah za slepe in slabovidne;

16. sodeluje z Zvezo pri organiziranju in izvajanju aktivnosti za ohranitev zdravja in pri drugih rehabilitacijskih programih v domovih oddiha ter samostojno organizira in izvaja počitniške aktivnosti za slepe in slabovidne ter njihove spremljevalce;

17. proučuje, daje pobude in predloge pri sprejemanju predpisov na vseh področjih, ki se kakorkoli nanašajo na varstvo pravic in interesov slepih in slabovidnih ter vzpodbujajo aktivnosti pristojnih organov in organizacij za čim uspešnejša reševanja vprašanj slepih in slabovidnih;

18. obvešča javnost in članstvo o svojih aktivnostih in delu na zborih, sejah, z zapisniki, ob osebnih stikih, z okrožnicami, preko avtomatskega telefonskega odzivnika, preko sredstev javnega obveščanja in z izdanimi lastnimi publikacijami;

19. ozavešča ljudi o sobivanju slepih in slabovidnih v širšem okolju ter problematiki slepih in slabovidnih;

20. organizira in izvaja otroške in mladinske programe in projekte;

21. preko programov in projektov sodeluje in se povezuje z drugimi invalidskimi in drugimi organizacijami doma in v tujini;

22. ustanavlja ali soustanavlja invalidska podjetja, ustanove ali zavode, katerih dejavnost je povezana z delovanjem društva;

23. zagotavlja zagovorništvo in ustvarja možnosti za razvijanje dobrodelnosti in solidarnostnih aktivnosti;

24. opravlja druge naloge, za katere se člani društva dogovorijo na sestankih organov društva.

Poleg zgoraj navedenih nalog, lahko društvo opravlja v skladu z veljavnimi predpisi tudi naslednje naloge:

1. dajanje nepremičnin v najem;

2. posredovanje pri prodaji raznovrstnih izdelkov (prodaja srečk ter sprejemanje vplačil in drugo);

3. organiziranje prevozov oziroma dajanje službenih vozil v najem;

4. organiziranje parkiranja;

5. trgovina na drobno (prodaja pripomočkov za slepe in slabovidne);

6. prodaja ročnih izdelkov slepih in slabovidnih;

7. organiziranje srečolovov in tombol na prireditvah društva;

8. gostinstvo:  točenje pijač in nudenje jedi na prireditvah društva.

ČLANSTVO

 

16. člen

 

Društvo včlanjuje slepe in slabovidne praviloma s stalnim prebivališčem na območju občin, za katere je ustanovljeno.

 

Slepi in slabovidni se izjemoma lahko vključuje tudi v društvo, na območju katerega nima stalnega prebivališča, če ima utemeljene razloge in ni član več kot enega društva slepih in slabovidnih na območju Republike Slovenije.

 

Pri izvajanju svoje dejavnosti lahko društvo vključuje tudi druge osebe, ki s svojo aktivnostjo pomagajo pri reševanju problematike slepih in slabovidnih.

17. člen

 

Društvo ima redne, izredne in častne člane.

18. člen

 

Redni član društva lahko postane vsak slep ali slaboviden s pristopno izjavo ob pogojih, ki jih določajo 5., 6. in 16. člen teh pravil.

 

Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7 leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik, od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

 

Zakoniti zastopniki iz prejšnjega odstavka tega člena zastopa  mladoletnika ali osebo, ki nima poslovne sposobnosti tudi v organih društva.

 

Izredni člani društva lahko postanejo slepi in slabovidni, ki niso državljani Republike Slovenije oziroma nimajo stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije in druge osebe, ki želijo aktivno sodelovati in materialno pomagati pri delu društva in reševanju problematike slepih in slabovidnih.

 

Izredni člani imajo vse pravice kot redni člani, ne morejo pa voliti in biti voljeni.

 

Izredni član in častni član društva lahko postane tudi tujec, s tem da nima pravice odločanja.

 

Častni član postane oseba, ki mu občni zbor društva podeli priznanje častnega člana zaradi njegovega posebnega zavzemanja pri uresničevanju pravic in koristi slepih in slabovidnih oziroma pri uresničevanju ciljev društva.

 

Pogoje in merila ter kriterije za sprejem v izredno in častno članstvo  ter njihove pravice in dolžnosti določi občni zbor.

19. člen

 

Redni člani društva imajo predvsem naslednje pravice:

- da aktivno sodelujejo na vseh področjih dejavnosti društva;

- da volijo, so voljeni ali drugače sodelujejo v organih društva;

- da so obveščeni o delu organov društva ter da se opredelijo do njihovega

dela;

- da so upravičeni do pomoči pri reševanju zdravstvenih, socialnih in drugih problemov;

- da v okviru društva zadovoljujejo posebne potrebe tako, da se vključujejo v programe in koristijo storitve, ki jih izvaja društvo oziroma zveza društev;

- da sodelujejo pri oblikovanju programov in opravljanju storitev v društvu.

 

Član društva lahko uveljavlja vse pravice do materialnih ugodnosti samo v enem društvu.

20. člen

 

Dolžnosti rednih članov društva so:

- da aktivno delujejo v organih društva, v katere so izvoljeni;

- da varujejo tajnost podatkov o zasebnem življenju posameznih članov;

- da sodelujejo pri izvrševanju programa društva;

- da varujejo ugled društva;

- da redno plačujejo članarino in druge prispevke;

- da v skladu s svojimi možnostmi pomagajo društvu in posameznim članom pri razreševanju zdravstvenih, socialnih in drugih problemov.

21. člen

 

Članstvo v društvu preneha:

- z izstopom;

- s črtanjem, če najmanj 3 leta neupravičeno ne plačuje članarine;

- na podlagi odločitve disciplinske komisije

- s smrtjo člana.

 

ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE DRUŠTVA

 

22. člen

 

Organi društva so:

- občni zbor

- izvršni odbor

- nadzorni odbor

- disciplinska komisija

 

Društvo ima še delovna telesa oziroma komisije, ki jih po potrebi ustanovi in imenuje izvršni odbor društva.

Občni zbor

 

23. člen

 

Najvišji organ društva je občni zbor, ki voli in razrešuje vse organe društva, ki jih določajo ta pravila.

24. člen

 

Občni zbor sestavljajo vsi redni člani društva.

 

Občni zbor se sestaja na rednih ali izrednih sejah. Redno sejo občnega zbora sklicuje predsednik društva najmanj enkrat letno. Redni občni zbor z volilno sejo je vsake 4 leta. Izredno sejo občnega zbora skliče izvršni odbor na lastno pobudo, na pobudo nadzornega odbora ali na pobudo 10% članov društva.

 

Izvršni odbor mora sklicati izredno sejo občnega zbora v roku enega meseca po prejemu zahteve za njegov sklic. Če izvršni odbor v tem roku ne skliče občnega zbora, ga lahko skliče pobudnik.

 

Seja rednega ali izrednega občnega zbora mora biti sklicana z vabilom in gradivom najmanj 10 dni pred datumom seje.

25. člen

 

Občni zbor na rednih sejah:

- sklepa o dnevnem redu;

- obravnava in sprejema letno poročilo o poslovanju društva po predhodno opravljenem notranjem nadzoru;

- sprejema smernice za program društva;

- sprejema, spreminja in dopolnjuje pravila ter druge akte društva;

- voli in razrešuje organe in predsednika društva;

- voli izmed rednih članov društva predstavnike v skupščino zveze društev slepih in slabovidnih in jih razrešuje;

- evidentira možne kandidate za predsednika zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije;

- odloča o članstvu v zvezo društev slepih in slabovidnih in v druge zveze oz. društva s področja, na katerem slepi in slabovidni zadovoljujejo svoje potrebe.

- odloča o odtujitvi nepremičnin

- odloča o pritožbah slepih in slabovidnih proti sklepom Izvršnega odbora in disciplinske komisije

- odloča o prenehanju društva;

- odloča o ustanovitvi ali soustanovitvi pravnih subjektov iz 18. točke 15. člena teh pravil;

 

Občni zbor na izredni seji razpravlja in sklepa le o zadevah, zaradi katerih je sklican.

26. člen

 

Občni zbor lahko veljavno sklepa, če je ob pričetku seje prisotnih več kot polovica članov društva.

 

Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 15 minut, nakar zbor veljavno sklepa, če je na seji prisotnih najmanj 10% članov društva, vendar ne manj kot 10 članov društva.

 

Občni zbor odloča z večino glasov navzočih članov, razen če zbor odloča o spremembah pravil ali o prenehanju društva, ko mora za odločitev glasovati najmanj 2/3 navzočih članov.

27. člen

 

Občni zbor začne predsednik društva in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva.

 

Zbor po potrebi izvoli še druge organe, ki jih potrebuje za svoje delo.

 

O poteku zbora se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik delovnega predsedstva in zapisnikar.

lzvršni odbor

 

28. člen

 

Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora. Sestavljajo ga 7 (sedem) članov, ki izmed sebe izvolijo podpredsednika. Po položaju je predsednik društva tudi predsednik izvršnega odbora.

 

Člane izvršnega odbora se voli za 4 (štiri) leta in so lahko ponovno izvoljeni.

 

V primeru, da kateremu članu izvršnega odbora preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve na prvem naslednjem občnem zboru na način, določenim s poslovnikom organov društva.

29. člen

 

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

30. člen

 

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:

- upravlja društvo v času med dvema občnima zboroma;

- sklicuje občni zbor in zanj pripravlja gradiva;

- obravnava in sprejema program društva;

- obravnava letno poročilo o poslovanju društva in ga, po opravljenem notranjem nadzoru predloži občnem zboru v obravnavo in sprejem;

- predlaga kandidata za člana upravnega odbora Zveze;

- obravnava gradiva za seje organov Zveze;

- skrbi za uresničevanje ciljev in nalog, opredeljenih v pravilih društva;

- ugotavlja morebitne kršitve pravil in drugih aktov društva ter predlaga disciplinski komisiji, da uvede ustrezne postopke;

- določa sistemizacijo strokovne službe društva in spremlja izvajanje kolektivne pogodbe;

- sprejema akte društva, ki jih ne sprejema občni zbor društva;

- odloča o delovno pravnih razmerjih in v disciplinskem postopku glede kršitev delovnih obveznosti delavcev strokovne službe na drugi stopnji;

- sprejema ugotovitvene sklepe o vključitvah članov društva;

- opravlja druge naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno delo društva.

31. člen

 

Izvršni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno.

 

Izvršni odbor skliče predsednik na lastno pobudo ali na pobudo tajnika društva oziroma 1/3 članov Izvršnega odbora. Če predsednik ne skliče seje v 14 dneh od sprejema pobude, jo lahko skliče pobudnik.

32. člen

 

Izvršni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotnih večina članov.

 

Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov odbora.

 

Zaradi racionalnosti lahko opravi izvršni odbor korespondenčno (dopisno) sejo. Na takšni seji je mogoče sprejeti veljaven sklep, če nihče od članov odbora v roku 24 ur od prejema gradiva ne zahteva ustnega posvetovanja. O seji izvršnega odbora se vodi zapisnik, katerega se na naslednji seji obravnava in potrdi.

33. člen

 

Predsednik društva sklicuje seje izvršnega odbora, jih vodi in skrbi za uresničevanje sklepov občnega zbora in izvršnega odbora.

Nadzorni odbor

 

34. člen

 

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana, od katerih mora biti vsaj eden strokovnjak  s področja finančno materialnega poslovanja.

 

Predsednika in člane nadzornega odbora voli občni zbor za dobo 4 (štirih) let.

 

Člani nadzornega odbora so lahko ponovno izvoljeni.

 

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani izvršnega odbora. Na seje izvršnega odbora mora biti vabljen predsednik nadzornega odbora.

 

Če članu nadzornega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.

35. člen

 

Nadzorni odbor nadzira izvajanje sklepov občnega zbora in izvršnega odbora, njihovo usklajenost s pravili in drugimi akti društva, uresničevanje in varstvo pravic in dolžnosti članov, opravlja notranji nadzor nad  finančnim in materialnim poslovanjem društva. Nadzira tudi izvajanje posebnih socialnih programov in naložb glede na zakonitost, namembnost, gospodarnost in učinkovitost.

 

Nadzorni odbor lahko pri izvajanju nadzora povabi k sodelovanju tudi strokovnjake, ki niso člani nadzornega odbora.

36. člen

 

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani in če vsaj dva člana glasujeta za predlog sklepa oziroma če sta na seji prisotna vsaj dva člana in sklep soglasno sprejmeta.

 

Nadzorni odbor je odgovoren za svoje delo občnemu zboru in mu mora o svojem delu poročati na vsaki redni seji.

37. člen

 

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno, ko obravnava letno poročilo in občnemu zboru poroča o svojem delu in opravljenem notranjem nadzoru.

Predsednik društva

 

38. člen

 

Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo v skladu s temi pravili. Sklicuje seje občnega zbora, izvršnega odbora in drugih organov ter delovnih teles, če jih ne skličejo njihovi predsedniki. Podaja zahteve za uvedbo disciplinskih postopkov.

 

Predsednik društva:

- organizira, vodi in je odgovoren za zakonito poslovanje  društva;

- usklajuje pravočasno izvajanje sklepov občnega zbora, izvršnega odbora in drugih organov društva;

- zagotavlja gradiva za seje organov društva.

 

Je odgovoren za javnost dela društva in obveščanje članov.

 

Predsednik društva je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

 

Disciplinska komisija

39. člen

 

Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik, namestnik in trije člani, ki jih izvoli občni zbor za dobo 4 (štirih) let in so lahko ponovno izvoljeni.

 

Disciplinska komisija vodi postopek ugotavljanja kršitev članov ter delavcev strokovne službe in izreka ukrepe.

 

Disciplinska komisija odloča v senatu 3 (treh) članov, ki jih za vsak primer posebej določi predsednik oziroma namestnik predsednika disciplinske komisije. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina članov senata.

 

Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna občnemu zboru.

40. člen

 

Postopek ugotavljanja disciplinskih prekrškov članov ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme izvršni odbor.

 

Za disciplinski prekršek se šteje zlasti:

- kršitev pravil in drugih aktov društva;

- neizvajanje sklepov oziroma drugih obveznosti organov društva; dejanja, ki bistveno razvrednotijo delo društva ali njenih organov oziroma posameznih funkcionarjev in članov društva oziroma Zveze;

- druga dejanja, ki so kot disciplinski prekršek določena v aktih društva.

41. člen

 

Disciplinska komisija lahko izreče naslednje ukrepe:

 

za lažje kršitve:

- opomin,

- javni opomin,

- izključitev;

 

za težje kršitve:

- druge ukrepe v skladu z zakonom.

 

Zoper sklep disciplinske komisije lahko prizadeti v roku 15 dni vloži ugovor na občni zbor društva, ki o zadevi dokončno odloča.

 

Delavci strokovne službe lahko vložijo ugovor zoper sklep disciplinske komisije v roku 15 dni na izvršni odbor društva, ki o zadevi dokončno odloča.

Tajnik društva

42. člen

 

Društvo ima tajnika, ki ga lahko v skladu z delovno pravno zakonodajo sprejme v delovno razmerje izvršni odbor in z njim sklene pogodbo o zaposlitvi.

 

Kandidat za tajnika mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni v sistemizaciji.

43. člen

 

Tajnik je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru.

 

Tajnik opravlja predvsem naslednje naloge:

- skrbi za izvajanje programa društva;

- organizira, vodi in je odgovoren za zakonito poslovanje strokovne službe društva;

- usklajuje in skrbi za pravočasno izvajanje sklepov občnega zbora, izvršnega odbora in drugih organov društva:

- pripravlja gradivo oziroma zagotavlja pripravo gradiv za seje organov društva;

- koordinira delo organov društva;

- vodi, organizira in nadzira delo strokovne službe društva;

- predlaga sistemizacijo delovnih mest strokovne službe, opravlja druge naloge, za katere tako določajo ta Pravila ali drugi akti društva oziroma za katere ga pooblasti izvršni odbor in predsednik društva.

Strokovna služba

 

44. člen

 

Društvo ima lahko poleg tajnika zaposlene še druge delavce, ki opravljajo strokovne, administrativne, tehnične in druge naloge za društvo. Če ima društvo zaposlenih več kot tri osebe, ustanovi strokovno službo.

45. člen

 

Sredstva za delo strokovne službe zagotavlja društvo v finančnem načrtu.

 

Delavci v strokovni službi sklenejo delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu s kolektivno pogodbo.

 

Pogodbo o zaposlitvi za društvo z delavci strokovne službe sklene predsednik društva na podlagi predpisov, ki urejajo delovna razmerja.

JAVNOST DELA DRUŠTVA

 

46. člen

 

Delovanje in poslovanje društva je javno.

 

Obveščanje članov društva in javnosti mora biti pravočasno, objektivno in razumljivo.

47. člen

 

Vsi člani društva imajo pravico biti obveščeni o delu in poslovanju društva in vseh njenih organov.

 

Člane društva se obvešča tako, da so zapisniki sej vseh organov na vpogled vsem članom društva.

 

Člani društva lahko zahtevajo v ustni ali pisni obliki informacije od organov društva o zadevah, ki jih zanimajo, odgovor pa morajo prejeti v roku 15 dni od predložene zahteve.

48. člen

 

Širšo javnost se obvešča o delu društva tako, da so seje organov društva javne, razen seje disciplinske komisije, ter tako, da se sklepe, pomembne za širšo javnost, objavi v sredstvih javnega obveščanja.

49. člen

 

Za obveščanje članov društva in javnosti je odgovoren predsednik društva.

FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

 

50. člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje, izvajanje programov in naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje:

1. iz članarine,

2. iz naslova materialnih pravic in lastne dejavnosti,

3. z darili in volili,

4. s prispevki donatorjev in sponzorjev,

5. iz proračunskih in drugih javnih sredstev,

6. iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS,

7. iz sredstev drugih fundacij, skladov in ustanov,

8. iz drugih virov.

 

Premoženje društva sestavljajo nepremičnine in premičnine ter denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi na način iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z opravljanjem dejavnosti.

51. člen

 

Skladno s predpisi društvo opravlja pridobitne dejavnosti, pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

 

Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti s svojimi sredstvi drugim osebam na podlagi najemne ali podobne pogodbe.

 

Društvo namenja vse presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev društva v skladu s temi pravili.

52. člen

 

Društvo sestavlja in vodi svojo finančno dokumentacijo in izkazuje podatke skladno z določili Zakona o invalidskih organizacijah, Zakona o društvih in s predpisanimi računovodskimi standardi, kar uredi v posebnem pravilniku.

 

Društvo ima pravilnik o finančno materialnem poslovanju, ki ga sprejme izvršni odbor.

53. člen

 

Finančno poslovanje društva poteka preko transakcijskega računa.

 

Društvo začasne presežne prilive sredstev, ki jih še ne more uporabiti za uresničevanje programa društva nalaga pri banki, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje.

 

Podpisnike finančnih nalogov določi izvršni odbor društva.

54. člen

 

Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v društvu se urejajo v posebnem pravilniku.

PRENEHANJE DRUŠTVA

 

55. člen

 

Društvo lahko preneha na podlagi sklepa občnega zbora o prenehanju ali v drugih primerih v skladu z zakonom.

V sklepu o prenehanju je potrebno določiti ime po dejavnosti sorodnega društva, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese vse premoženje društva.

 

O sklepu o prenehanju društva mora predsednik društva najpozneje v 30 dneh po sprejemu obvestiti pristojni organ, ki vodi register društva.

56. člen

 

Na podlagi zakona društvo preneha, če dejansko preneha delovati.

 

Šteje se, da društvo preneha delovati, če se število članov zmanjša pod 3.

V primeru prenehanja društva je pravni naslednik premoženja društva Zveza.

 

Lastnina društva, ki je bila pridobljena v času, ko je imelo društvo status invalidske organizacije, ob njegovem prenehanju preide v deležu, ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v last te fundacije.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

57. člen

 

Ta pravila začnejo veljati z dnem sprejema na občnem zboru društva.

 

Vsi akti društva morajo biti usklajeni s temi pravili najkasneje v roku enega leta od sprejema teh pravil.

Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju z dne 28.12.2004 bo usklajen v skladu z zakonom, najkasneje v roku enega leta od sprejema teh pravil.

58. člen

 

Ta pravila sprejema občni zbor. Sprejeta so, če je zanje glasovalo najmanj 2/3 vseh navzočih članov društva.

 

V postopku spremembe registracije pravil lahko izvršni odbor sprejme redakcijske popravke pravil.

59. člen

 

Razlago določb teh pravil daje občni zbor. V obdobju med dvema sejama občnega zbora pa daje razlago izvršni odbor, ki jo nato predloži v potrditev občnemu zboru na prvi naslednji seji.

60. člen

 

Z dnem uveljavitve teh pravil prenehajo veljati Pravila Medobčinskega društva slepih in slabovidnih  Nova Gorica, sprejeta na občnem zboru dne 9.3.2005.

Erika Plesničar                                                                                Igor Miljavec

Tajnik                                                                                               Predsednik

V  Novi Gorici, dne 31.3.2010